Prosperia | Aktualno

Na Brdu pri Kranju je 9. maja potekalo že 2. srečanje ENERGETIKA in OKOLJE'12, ki je letos v znamenju integracije energetskih in okoljskih rešitev. Več kot 70 udeležencev je svoje znanja bogatilo z zanimivimi in interaktivnimi predavanji, vozlišči in okroglo mizo, kjer so se soočala mnenja različnih deležnikov. Ključna tema pogovorov je bilo razmerje med energetiko in okoljem, o preprekah in možnostih sodelovanja, predstavljeni pa so bili tudi številni primeri dobre prakse. Več v programu.

Oglejte si nekaj fotografij srečanja, več pa na FOTO UTRINKIH:


Enegetika in okolje '12		Uvodni nagovor - Erdal Trhulj


Dr. Janez Marušič, Zagate pri umeščanju energetskih objektov v prostor		Vozlišče Linijski objekti - aktualni projekti in vpliv novih tehnologij


Mojca Černelč Koprivnikar - Pomen komunikacije in mediacije		Vozlišče Hidroelektrarne in vode, pro et contra


Odmor		Osrednja okrogla miza - Z integracijo do konkurenčnosti slovenske energetike?

Oglejte si izjave nekaterih govorcev srečanja:

	Pri usklajevanju z lokalnimi skupnostmi želimo doseči enotne standarde in enakopravno obravnavo lastnikov zemljišč ob daljnovodih povsod po Sloveniji. mag. Aleš Kregar
Ali bi bilo bolje narediti stebre visokonapetostnih daljnovodov bolj nevidne ali nasprotno, bolj vidne, "humanih" oblik? *mag. Krešimir Bakič*
	Dobre prakse obveznega čezmejnega posvetovanje so: NEP (še ni zaključeno), Državni prostorski načrt za HE Brežice, Plinovod Zlobin-Rupa s Hrvaško in za projekt TEŠ z Avstrijo. *mag. Vesna Kolar Planinšič*
»Najprej moramo biti slišani, da smo pripravljeni nato poslušati druge,« je misel, ki velja tudi za uspešno komunikacijo in mediacijo pri razreševanju energetsko-okoljskih nasprotij oz. sporov. *Mojca Černelč Koprivnikar*
	Po času in zahtevnosti je preverjanje umeščanja hidroelektrarn na Muri gotovo trenutno najpomembnejši izziv. Je proces, v katerega morajo biti vključeni vsi elementi okolja, prostora in družbe ob predvideni energetski izrabi obnovljivih virov energije z vsemi deležniki, ki delujejo na teh področjih. *mag. Igor Čuš*
Visokonapetostni daljnovodi in ohranjanje ptic: medtem ko so za nekatere vrste ptic visokonapetostni daljnovodi pridobitev, številne vrste zaradi njih lahko pretrpijo znatno škodo. *dr. Urška Koce*
	Prav pri družbeni sprejemljivosti energetskih projektov se pogosto zatakne, saj javnost odločitvam, ki so bile oblikovane brez ustreznega informiranja in posvetovanja s prebivalci ter brez variantnih rešitev, pogosto močno nasprotuje. V Evropi se pospešeno uveljavlja t. i. vključujoče načrtovanje. Skrajni čas je, da tak pristop uvedemo tudi v Sloveniji. *Milena Škrl Marega*
Evropska in domača zakonodaja zahtevata usklajeno delovanje sektorjev, odgovornih za izvajanje direktiv, kot sta vodna in spodbujanje uporabe energije iz OVE. V ospredju usklajevanja so bili dopolnilni ukrepi, s katerimi bo na močno preoblikovanih vodnih telesih, nastalih zaradi gradnje in obratovanja obstoječih HE, dosežen dober ekološki potencial. *dr. Irena Rejec Brancelj*
	Hidroenergija je še vedno največji vir obnovljive energije. Žal pa lahko zajezitve, ki so potrebne za delovanje velikih hidroelektrarn, potopijo celotne ekosisteme. Zajezitve, ki so skladne s smernicami Svetovne komisije za jezove (WCD), Greenpeace razume kot OVE. Za ključne odločitve je treba pridobiti sprejemanje javnosti, zavarovati pa je treba zdravje rek. *Dejan Savić*
Gradnja HE ima pomemben delež pri oživitvi gospodarske rasti, brez katere v Sloveniji ne bo napredka. Samo gradnja HE na spodnji Savi in srednji Savi pomeni potencialno 10.000 novih delovnih mest. Pri tem je treba upoštevati tudi sinergijske učinke na celotno gospodarstvo, lokalne skupnosti (koncesnina) in reference izvajalcev za nastope na tujih trgih, mag. Vekoslav Korošec
	Predvsem je treba opustiti prevladujoče sektorsko sprejemanje odločitev o rabi prostora in rehabilitirati interaktivno strateško prostorsko načrtovanje, dr. Janez Marušič
Da je gradnja dovoljena in mogoča, mora biti izpolnjeno veliko pogojev s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter pogojev enormno velikega števila drugih področij. Zato je realizacija večine investicijskih namer ʺtrnova potʺ z ovirami, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, Gordana Ljubič
	Ne gre za družbeno odgovornost kot dobrodelnost, temveč poštenost, ki aktivira ustvarjalnost in zvestobo strank, poslovnih partnerjev in sodelavcev, ddr. Matjaž Mulej

Oglejte si film lanskoletnega srečnja Energetika in okolje '11:

Na Brdu pri Kranju je 23. novembra potekal drugi forum ENERGETIKA in PRAVO '11, Kako brez novega energetskega zakona v 2012?, ki so se ga udeležili energetski pravniki in strokovnjaki, predstavniki energetskih institucij, načrtovalci politik in predstavniki zainteresirane javnosti.

Oglejte si program ter fotoutrinke z dogodka.


Uvodni panel, Nove direktive vs. zastarela energetska zakonodaja; kako naprej		Udeleženci foruma Energetika in pravo '11

Oglejte si tudi film lanskega foruma Energetika in pravo '10:

Na Brdu pri Kranju je 13. oktobra potekalo že 3. strateško srečanje Inovacija Energetike, ki letos nosi naslov (R)evolucija poslovnih premikov. Več kot 100 udeležencev iz 57 podjetij in orgranizacij je bilo priča celodnevnemu prepletu predavanj, razprav, vozlišč in okroglih miz, na katerih so bile obravnavane nekatere od osrednjih in najaktualnejših tem v energetiki ta hip.

Oglejte si program!